Early Byzantine Coin Circulation in Macedonia Secunda / Cirkulacija na ranovizantiski pari vo Makedonija Sekunda
| Autori |
|
| Secţiunea |
|
| Limba de redactare | engleză |
| Descriptori |
|
| Excerpt | Vo pochetokot na 6-ot vek, najgolem del od teritorijata na Republika Makedonija, zafakjala provincijata Makedonija Sekunda. Generalno, taa gi opfakjala srednoto techenie na rekata Vardar, techenieto na rekta Bregalnica na istok i techenieto na Crna Reka niz Pelagonija na zapad. Glaven grad na Makedonija Sekunda bil Stobi, koj voedno bil eklezijastichki cetar na Provincijata, vo koja istoriskite izvori gi zabelezhale iminjata na ushte shest gradovi: Bargala, Arg, Pelagonija, Astrajon, Kelenidin i Zapara. Pokraj urbanite naselbi, preku arheoloshkite iskopuvanja i rekognosciranja na terenot e potvrdeno postoenje na okolu 150 mali ukrepeni naselbi, rudarski naselbi, utvrdeni planiski zbegovi, krajpatni ili visoki regionalni strazi, kako i mal broj na vojnichki tvrdini za smestuvanje na mobilni voeni odredi i kaj povekjeto e konstatirano zhiveenje vo 6-ot vek, megju drugoto i preku naodite na ranovizantiski pari. So dosegashnite istazhuvanja na prostorot na Makedonija Sekunda se registrirani 10 ranovizantiski ostavi, deponirani vo periodot na Justinijanovoto vladeenje. Porani ostavi ne se otkrieni, shto e razbirlivo, bidejkji stanuva zbor za relativno miren period vo odnos na ovaa teritorija, pa i onie upadi koi se zabelezhani od antichkite avtori verojatno ne ostavile nekoi seriozni posledici. Na samiot kraj na chetvrtata decenija od 6-ot vek situacijata pochnala da se menuva, Varvarite se pochesto go pominuvale dunavskiot limes, a napadite vrz romejskite utvrduvanja predizvikale sokrivanje na lichnata sopstvenost. Megju ostavite od Makedonija Sekunda najran e naodot od Oreshe (kat. br. 1), chii najmladi moneti se datirani vo 537-538, a koj se povrzuva so upadot na Kutrigurite vo 539-540 godina. Slednite dve decenii teritorijata na Makedonija Sekunda verojatno ostanala nadvor od nekoi pogolemi napadi na varvarite. Vsushnost, toa bile godini za koishto e karakteristichna naglasena graditelskata aktivnost, podiganje novi tvrdini ili obnovuvanje na starite tvrdini, a so cel da se podobri odbranata i da se zaprat napreduvanjata na Varvarite kon Tesalonika, chija odbrana bila od vitalno znachenje. Od ista prichina, vo periodot pomegju 535 i 540 godina bile reorganizirani provinciite, bila sozadadena novata prestolnina na Ilirik, Justinijana Prima (vo 535 godina) i bila zgolemena aktivnosta na kovnicata vo Tesalonika. Ovaa kovnica zapochnala da pushta vo optek pogolemi emisii na pari, glavno mali bakarni nominali, koishto, se chini, prvenstveno bile nameneti za lokalna upotreba vo provincijata Makedonija. Pokraj toa, karakteristichno za ovaa teritorija vo Justinijanoviot period e prisustvoto na moneti od kovnicata vo Kartagina, koishto svedochat za procesot na vrakanje na vojskata na Velizarij od Afrika, preku Italija vo Makedonija i Trakija, okolu 540-541 godina. Site ovie aktivnosti pridonele kon efikasnosta na odbranbeniot sistem, koj se chini deka posle upadot od 539 godina, dvaeset godini uspeshno funkcioniral. Pri krajot na Justinijanovoto vladeenje, vo 559 godina, povtorno se sluchil upad na hunskite Kutriguri. Edinstvenata ostava so zlatni pari, hronoloshki e bliska so ovoj nastan, bila otkriena na lokalitetot Brestovi (kat. br. 3) vo atarot na s. Smojmirovo. Lokalitetot ne bil podlozhen na sistematski arheoloski iskopuvanja, no preku rekognosciranje bilo konstatirano deka stanuva zbor za docnoantichka naselba. Ostavata sodrzhi pet solidi emituvani od Justinijan I, od koi chetiri se proizlezeni od konstantinopolskata kovnica, a eden od tesalonikiskata kovnica, so terminus post quem 542-565 godina. Vo odnos na ostavite so bakarni pari, slikata e mnogu pojasna. Imeno, poslednite emisii vo ostavite: Vodovrati (kat. br. 4), Skachinci (kat. br. 5), Popadija (kat. br. 6), Drenovo (kat. br. 7) i Stepanci (kat. br. 8), sodrzhat moneti so vrednost od 16 numii, datirani vo vremenski interval od deset godini, pomegju 552 i 562 godina. Vo istata grupa verojatno pripagjaat i naodite od Demir Kapija (kat. br. 9) i Selce (kat. br. 2). Sokrivanjeto na ovie ostavi so pogolema sigurnost mozhe da bide povrzano so spomenatiot upad na Kutrigurite vo 559 godina. Vo toj kontekst, ne e zanemarliv nitu brojot na edinechnite naodi na shesnaesetnumiski frakcii otkrieni na arheoloshkite lokaliteti vo ovoj region, pa stanuva ochigledno deka vo ovoj period se sluchuvala intenzivna distribucija na tesalonikiski bakarni denominacii, najverojatno direktno povrzana so potrebata od podmiruvanje na troshocite za odbrana na drzhavata od upadite na varvarskite pleminja. Na teritorijata na Makedonija Sekunda dosega se registrirani 42 lokaliteti na koi se konstatirani edinechni naodi od prvata polovina na 6-ti vek (karta 1). Monetite na Anastasij I se prisutni na petnaeset lokaliteti, monetite na Justin I na sedum, eden naod na moneta od vremeto na sovladetelstvoto megju Justin i Justinijan I, i duri trieset i tri lokaliteti na koi se otkrieni moneti na Justinijan I. Do 538 godina dominanten snabduvach za Makedija Sekunda bila konstantinopolskata kovnica od kade shto vo najgolema mera bile isprakjani 40 numiski denominacii (tabela 1). Na ova mesto sakam da naglasam deka neprisustvoto na pomali denominacii vo ovoj period ne znachi i nepostoenje na lokalna trgovija so poevtini stoki. Rechisi redovna pojava na lokalitetite vo Makedonija Sekunda e otkrivanjeto na docnorimski moneti vo sloevi odredeni kako ranovizantiski, shto znachi deka paralelno so ranovizantiskite pari vo cirkulacija bile docnorimskite bronzeni moneti od 4. i 5. vek koi ja nadopolnuvale ovaa praznina. Po reformata na Justinijan vo 538 godina i intenziviranjeto na aktivnosta na Tesalonika, ovaa kovnica postepeno go prezela primatot vo snabduvanjeto na provincijata. Megju monetite ne se otkrieni 16 numii od t.n. primitiven stil, tuku najranite primeroci poteknuvaat od periodot po 538 godina. Od 552 godina, pa sè do krajot na vladeenjeto na Justinijan, uchestvoto na tesaloniskite bakarni pari vo cirkulacijata iznesuva rechisi 100%, shto od edna strana govori za lokalniot karakter na trgovijata vo ovoj period, no i za reorganizacija na odbranata, koja shto vo poslednite desetina godini od vladeenjeto na Justinijan, se chini deka vo najgolem del ja socinuvalo lokalnoto naselenie. Imeno, Makedonija Sekunda e edna od retkite oblasti kade shto ima zgolemeno prisustvo na 16 numiski denominacii emituvani od Tesalonika, a koi vo najgolem del poteknuvaat od ostavite otkrieni vo pomali utvrdeni naselbi ili voeni utvrduvanja. Na istite lokaliteti kade shto se otkrieni ostavite, megju edinechnite naodi e dominantno prisustvoto tokmu na onaa denominacija. Od taa pricina, smetam deka postoi moznost lokalnata vojska da bila isplakjana so bakarni pari. Ako se sporedat rezultatite dobieni od analizata na kovnicite od monetite koi poteknuvaat od ostavi (grafikon 1) i onie od edinechni naodi (grafikon 2), se dobivaat slichni rezultati, bidejkji ostavite ne sodrzhat shtedeni pari, tuku niv gi sochinuvaat moneti koi bile povlecheni od optek i zasolneti. Isti kovnici se prisutni i vo dvata tipa na naodi, a malata prednost na konstantinopolskata kovnica megju monetite od ostavite e razbirliva koga se ima vo predvid faktot deka se raboti glavno za 40 numii koi se pogolemi i poteshko se gubat. Od ista prichina megju edinechnite naodi ima blago zgolemuvanje na monetite na Tesalonika, koi glavno se pomali denominacii, pa sledstveno na toa i polesno mozhat da se izgubat. Ostanatite istochni kovnici Nikomedija, Kizik i Antiohija imaat pomal procent na zastapenost, koj e voobichaen i za drugite provincii vo Ilirik, a prisustvoto na edinstvenata zapadna kovnica, Kartagina se tolkuva kako rezultat na dvizhenje na vojskata i nejzino prefrlanje od Italija na Balkanot. Vo pogled na zastapenosta na moneti koi bile emituvani od odredeni vladeteli, se zabelezhuvaat mali razliki pomegju edinechnite naodi i ostavite. Pokraj toa shto justinijanovite moneti se otkrieni na najgolem broj lokaliteti vo Makedonija Sekunda, tie se i kvantitativno najzastapeni. Vremeto na Justinijan od edna strana e vreme na prosperitet, zasileni gradezhni aktivnosti, no i vreme koga, kako rezultat na vojnite i zgolemenoto troshenje na pari zapochnale inflatorni procesi. I pokraj toa shto brojnosta na negovite moneti vo znachitelna merka gi nadminuva negovite prethodnici, vrednosta na parite koi cirkulirale vo Makedonija Sekunda bila namalena, shto moze da se zabelezhi na histogramot, preku kojshto e prikazhana koregirana frekvencija, pri shto vrednostite se izrazeni vo folesi (histogram 1). Vo glavniot grad na provincijata Makedonija Sekunda, Stobi, do sega ne utvrdeno postoenje na ranovizantiska ostava zasolneta vo vremeto na justinijanovoto vladeenje. Site sedum ostavi, dosega otkrieni, verojatno bile deponirani vo sredinata na osumdesetite godini na 6-ot vek. Tri ostavi, Stobi B (kat. br. 14)), Stobi C (kat. br. 15) i Stobi D (kat. br. 16) sodrzhat bakarni pari, a nivniot terminus post quem e 583/584 godina. Poslednite moneti vo ostavite Stobi E (kat. br. 17) i Stobi F (kat. br. 18) bile iskovani vo 584/585 godina i sudejkji spored zachuvanosta na monetite, mnogu brzo bile deponirani vo zemja. Na podnoto nivo, pod teguli, vo istata prostorija vo koja bil vkopan naodot Stobi F, otkriena e disperziranata ostava Stobi G (kat. br. 19), vo chija neposredna blizina se otkrieni: bronzen prsten, bronzena obetka, kvadraten vizantiski eksagij, fragment od koskena aplikacija, fragmenti od keramichki sad i morska shkolka. Edninstvenata ostava so zlatni pari od Stobi, Stobi A (kat. br. 13), vo svojot sostav ima pet solidi emituvani od Justinijan I i Justin II, no, bidejkji stanuva zbor za zlato smetam deka i taa bila zasolneta vo istiot period, okolu 584/585 godina. Prvite arheoloshki iskopuvanja vo Stobi bile prezemeni vo dvaesetite godini na 20-ot vek, no, od 2008 godina e zapochnato sistematsko istrazuvanje na severniot del na gradot, kade sto e konstatiano postoenje na privatni gradbi vo koi se ziveelo vo tekot na 6-ot vek. Edinechnite naodi, otkrieni na podnite nivoa vo istrazuvackoto pole 10 vo Stobi i nivniot kontekst, ja davaat rechisi istata slika kako sostavot na ostavite (Tabela 2). Imeno, megju monetite koishto bile vo upotreba vo gradot, vo momentot koga toj nastradal pri avaro-slovenskiot napad, verojatno vo 584 ili 585 godina, prisutni se moneti na Justinijan I, Justin II, Tiberij i Mavrikij, zaklucno so 583-584 godina. Moneti na Anastasij i Justin I, do sega ne se otkrieni na podno nivo vo navedenoto istrazhuvachko pole, iako istite se otkrieni vo pogornite sloevi. Od prisustvoto na moneti na navedenite imperatori vo ostavite, najchesto eden ili dva primeroka, jasno e deka istite bile vo optek i vo devetata decenija na 6-ot vek. Pokraj toa, zaedno so ranovizantiskite moneti na podnite nivoa bea otkrieni mnoshtvo docnorimski bronzeni moneti od krajot na IV i V vek. Vo najgolem del, toa se AE4 denominacii na rimskite imperatori Teodosij I, Arkadij i Teodosij II, koishto bile vo paralelna cirkulacija so ranovizantiskite moneti. Pokraj ostavite od Stobi, koi verojatno bile deponirani vo 584-585 godina, na teritorijata koja vo vremeto na Justinijan i pripagala na provincijata Makedonija Sekunda, otkrieni se ushte osum ostavi. Ostavite Bashino Selo B (kat. br. 10) i Vojnica (kat. br. 12) imaat poran terminus post quem na deponiranje, 572-573, a ostavata Prilep B (kat. br. 25) neshto podocnezhen, od onie koishto poteknuvaat od Stobi, Bargala (kat. br. 23 i kat. br. 24), Baba (kat. br. 21 i kat. br. 22) i Prilep (kat. br. 20). Vo pogled na edinechnite naodi na teritorijata koja prethodno ì pripagjala na Makedonija Sekunda, numizmatickata slika vo post justinijanoviot period e poinakva (karta 2). Osven Stobi i verojatno Bargala, na ostanatite lokaliteti, koi vo najgolem del se pomali utvrdeni naselbi, ima mnogu pomala zastapenost na edinechni naodi od ovoj period. Stanuva zbor za samo 32 registrirani moneti koi se naogjaat vo muzejskite zbirki. Dali pomalite naselbi bile napushteni po varvarskite napadi na krajot od vladeenjeto na Justinijan I ili samo distribucijata na monetite do ovie naselbi bila rechisi prekinata, vo ovoj moment e teshko da se odgovori. Del od monetite na Justinijan, otkrieni vo pomalite tvrdini i naselbi, pred sè 16 numiskite denominacii, verojatno bile izgubeni vo vremeto na negovoto vladeenje, bidejkji kako shto e poznato, Justin II gi prekovuval ovie moneti i nivnoto prisustvo vo ostavite deponirani vo vremeto na Mavrikij e minimalno. Promenetata bezbednosna situacija, vremeto na opasnost, gi prisililo lugjeto da gi napushtat pomalite i voedno pomalku sigurni naselbi i spasot da go pobaraat vnatre vo dzhidinite na gradovite kakvi shto bile Stobi i Bargala. Takanarechenata posturbana faza vo ovie gradovi, mozhebi e rezultat tokmu na ova dvizhenje na naselenieto. So histogramot 2 e pretstavena frekvencijata na emisiite na bakarni pari i na kovnicite na monetite koi poteknuvaat od ostavite deponirani vo postjustinijanoviot period. Sprotivno na maliot broj edinechni naodi na moneti, vo ostavite, koi vo najgolem del poteknuvaat od urbani naselbi, se zabelezuva zgolemeno prisustvo na moneti emituvani od Justin II, Tiberij i od Mavrikij. Poslednite emisii se najizrazeni, ne samo od prichina sto vo najgolem del se raboti za moneti od ostavi koi bile deponirani na krajot od vekot, tuku i zaradi mnogu pogolemoto prisustvo na parichna masa distribuirana do gradovite. Vo vremeto na Justin II (565-578), dominantna uloga vo distribucijata na bakarni pari na teritorijata na Makedonija imala tesalonikiskata kovnica. Pokraj nejzinite izdanija, megju naodite se zastapeni i primeroci emituvani od Konstantinopol, no i od chetiriesetnumiski denominacii proizveduvani vo istochnite vizantiski kovnici - Nikomedija, Kizik i Antiohija. Bidejkji ovie monetni izdanija vo najgolem broj se otkrivaat samo kako del od zasolneti bogatstva, deponirani vo zemja vo sredinata na osumdesetite godini na 6-ot vek, mozhe da se pretpostavi deka ovie pari ne bile vo cirkulacija na teritorijata na Makedonija vo vremeto na nivnoto emituvanje, tuku deka nivnoto prisustvo vo najgolem del e povrzano so podocnezhnite transferi na vizantiski mobilni voeni edinici, prethodno stacionirani vo istochnite provincii. Vo tekot na vladeenjto na Tiberij (578-582) i na Mavrikij (582-602), Tesalonika bila edinstvenata kovnica od kade bile distribuirani bakarni pari na teritorijata, kojashto prethodno ì pripagjala na Makedonija Sekunda. Po 585-586 godina, produkcijata na pari na Tesalonika zapocnala da se namaluva. Poslednata bakarna moneta od VI vek, otkriena na teritorija koja prethodno bila del od provincijata Makedonija Sekunda, e datirana vo 588-589 godina. Vo poslednite godini od vekot, ne samo Tesalonika, tuku i Konstantinopol, Nikomedija i Kizik imale namalena produkcija na pari, shto dopolnitelno zboruva za serioznosta na finansiska kriza, so kojashto Vizantija se soochila vo kvecherinata na 6-ti vek. |
| Paginaţia | 107-132 |
| Descarcă fişierul | 
|
| Titlul volumului de apariție |
Total articole: 540
Proiecte MNIR
iMAGO Romaniae
Muzeul Virtual
Capodopere 2019
Marele Război
Comunismul în România
Proiect 3D ICONS
Proiect de Cercetare Exploratorie Idei
COLLAGE - Intelligent System for the Analysis and Diagnosis of Collagen Based Artefacts
Prin industrie, pentru țară!
Galeria Portretelor
Oameni, locuri și comori
Parteneri
